Vidim, da je v naši državi resnici težko priti do dna, zato sem velik podpornik družine Furjan, ki ima veliko moči v sebi in ki jim ni mar za vsa leta, ko živijo s to veliko bolečino. O sami knjigi bi povedal to, da vse kar je avtorica Barbara napisala, je vse res in velika spodbuda vsem nam, da je treba v življenju veliko narediti in kar je še pomebno, da za resnico, ki jo družina potrebuje, iti z vsemi razpoložljivimi sredstvi, kar jih imamo do dna, ker resnica mora obstajati. Zelo sem žalosten glede zgodb, ki jih Barbara omenja, kajti kot mladostnik sem imel enake izkušnje kot njen predragi brat Blaž in vem, da ko je to knjigo pisala je preteklo veliko solza....
Družina Furjan želim vam samo to, da bi vam uspelo najti resnico...Tomaž Dolinar
Andreja Kozlovič :
Draga Barbara! Tvoja knjiga me je zelo pretresla in mi je hudo za vse vas,
da ste morali doživeti to grozo in še vedno to doživljate. Knjige sploh nisem
mogla odložiti, ker si vse tako dobro napisala in povezala. Že iz prve sploh ni dvoma, da je šlo za umor in vse prikrivanje policije in vojske je hujše
kot v kakšnem filmu. Vsaka ti čast za pogum in vztrajnost in ves trud, ki si ga
vložila. V vsem odseva tvoja brezpogojna ljubezen do brata. Želim ti vso srečo, ti pošiljam en močen objem in pozdrave vsej družini.Janja Dicandia :
Z Blažem sva rojena istega leta in istega meseca, le nekaj dni razlike. Osebno ga nisem poznala, sem pa ga večkrat videla na vaških veselicah. Prvi del knjige opisuje njegov karakter in zelo sva si podobna. Bil je hudomušen in kdo ve, mogoče bi bila danes dobra prijatelja. Tega ne bom nikoli vedela, ker Blaž nas je zapustil prezgodaj.
Srčno upam, da bo celo življenje določeno osebo pekla vest. Takšni zločini se ne bi smeli ponavljati.
Hvala Barbara, ker z nami deliš tako osebne spomine. Želim ti, da bi tvoja knjiga prišla v roke čimvečjemu številu ljudi in da bi vsi preko te zgodbe spoznali Blaža.
Brala sem jo kot napet kriminalni roman. Na koncu zmaga resnica. Kot močna in vztrajna polna upanja, da zmaga resnica, boste zmagali. Pošteni ljudje se nikoli ne vdamo. Vztrajamo do konca. Želim vam srečen konec te kalvarije, ki sem jo že enkrat omenila. Srečnega konca si iz srca želim tudi jaz. Prav lepo vas pozdravljam. Lidija Oder.
OdgovoriIzbrišiPrebral sem knjigo in res ob branju sem potočil tudi kakšno solzico, sicer Blaža nisem poznal, ker sem 12 let mlajši, a vseeno sem občutil preko knjige kako vam je težko ob tem, da njegova smrt ni razjasnjena in da krivci še niso znani. A verjemite v to, da se nekega dne vse razve in takrat boste potolaženi. Naj se čimprej razkrije resnica o smrti vašega brata. Naj se resnica razve.
OdgovoriIzbrišiPrimož Goljuf